Sladki koren
Zdravilno zelišče, sorodnik fižola in graha, je zelnata trajnica ali polgrm z vijoličnimi cvetovi ter podolgovatimi plodovi, ki smo ga v preteklosti našli predvsem v nekaterih delih Azije in Sredozemlja (v Grčiji in Turčiji), danes pa se ga goji tudi v Rusiji, Španiji, Indiji ter Iranu. Nosi pomenljivo ime, kajti njen koren je približno 50-krat slajši od sladkorja.
Zaradi njegovega sladkega okusa se sladki koren uporablja v živilski, zdravilski in tobačni tobačni industriji kot izboljševalec okusa, na jugu Italije in v Španiji svežo rastlino uporabljajo kot osvežilec daha, ki hkrati preprečuje tudi propadanje zobovja (sestavine v njem preprečujejo razvoj bakterij, torej naj bi preprečevale tudi razvoj zobne gnilobe). Pomembno mesto nosi v svetu kulinaričnih začimb, z njegovimi zdravilnimi lastnostmi pa so se spoznavali že v starih civilizacijah Grčije, Egipta in Kitajske. Uporabljali so ga za zdravljenje gastritisa in okužbe zgornjih dihal. Zapisi kažejo, da je Kitajcem kot zdravilo služil že daljnega leta 2800 p. n. š., kot klasično zdravilo so ga uporabljali zdravilci tibetanske medicine, pa tudi v grobnici egiptovskega faraona Tutankamona so našli zapise o pomenu zdravljenja s korenino tega zelišča.
Tudi danes ohranja svoje zdravilne namene in tako v zahodni kot vzhodni medicina predstavlja naravno sredstvo za olajševanje kašlja in prehlada, kajti spodbuja odvajanje sluzi iz pljuč in sapnika ter lajša bolečine in vnetja, zmanjšuje pa tudi izločanje kisline v želodcu in spodbuja prebavo.
Sladki koren vsebuje glicirizinsko kislino (ta mu daje sladkost), ki ima močan protivirusni učinek, tako jo na Japonskem uporabljajo za zdravljenje kroničnega virusnega hepatitisa, na Kitajskem pa za terapijo tuberkuloze. Deluje protiglivično in antibakterijsko, zavira razvoj različnih virusov – tudi herpes -, pomaga pri vnetju sklepov in artritisu.
Ayurveda uporablja korenino sladkega korena za zdravljenje kašlja, za lajšanje bolečin v prsih, za zdravljenje bronhitisa, očesnih bolezni, želodčne razjede in zaprtje.
Poleg protigljivičnega, antibakerijskega in antivirusnega ter osvežilnega delovanja je koristen tudi pri boleznih mehurja in ledvic, kajti deluje na nadledvično žlezo in nalahno odvaja vodo.
Zaradi svojih močnih hranil in antioksidantov v glicirezinski kislini je sladki koren zelo iskana in koristna sestavina v kozmetičnih izdelkih oziroma v številnih izdelkih, namenjenih lepoti in osebni negi. Njegove protivnetne in blažilne lastnosti pomagajo pri zdravljenju bolezni kože, kot so rozacea (pordečela, lisasta koža, ki je razdražena, zelo občutljiva, suha, peče in skeli), dermatitisu in luskavici. Pomaga zmanjšati rdečico, vnetja in pripomore k bolj uravnoteženemu tonu kože. Njegove molekule uravnavajo proizvajanje kožne maščobe, uničujejo bakterije in pomirjajo kožo, nagnjeno k razvoju aken, izpuščajev, bul ali gnojnih mehurčkov (turom).
Študije dokazujejo blagodejno učinkovanje njegovih kemičnih spojin na kožo, poškodovano zaradi UV-sevanja – koža se obnavlja hitreje in se tako učinkoviteje bori proti staranju.
Sladki koren se v kozmetičnih izdelkih uporablja tudi kot aromatični dodatek, ki sladi izdelke, kot je na primer balzam za ustnice. Deluje adstrigentno, dobro čisti kožo in medtem lahko povzroča nežno in prijetno ščemenje. Uporablja se tudi kot mazilo, ki kožo pušča mehko in gladko, ali kot sredstvo za ohranjanje vlage, ki pripomore v boju proti suhi in poškodovani koži.