info@herbio.si

031 527 489

Sivka

 

Ta čudovita rastlina s cvetnimi poganjki, modre do sivo vijolične barve, cveti julija in avgusta, njeni cvetovi pa so svetlorožnati, svetlovijolični ali beli. Obstaja več vrst sivke, najbolj razširjena pa je navadna ali prava sivka z latinskim imenom Lavandula officinalis.

Njeno znanstveno ime izvira iz latinske besede lavare, ki pomeni pranje ali kopanje, in sivka je res rastlina, ob kateri pomislimo na občutek čistosti – tako fizično kot tudi psihično čistost. Zaradi svoje prijetne arome je priljubljeno čistilno zelišče v Evropi, vendar poseduje tudi antiseptične lastnosti, ki pomagajo odganjati žuželke, kar je bilo pomembno v časih pred izumom steklenih vrat ali oken. V časih, ko so ljudje svojo streho pogosto delili z živino, ‘pospremljeno’ z bolhami in ušmi.

Sivka izvira iz sredozemske regije, od koder se je razširila po vsej Evropi. Njena kultivacija sega vsaj do antičnih Grkov, a so bili Rimljani tisti, ki so ugled sivke prvi ponesli po vsej Evropi in tudi dlje po svetu. V 13. In 14. stoletju se jo je zaradi njene podobe in mnogih zdravilnih lastnosti v veliki meri gojilo na vrtovih evropskih samostanov. Vrečke, napolnjene s posušenimi popki, so z namenom odganjanja insektov obešali po domovih in okoli njih tudi navadni smrtniki. Z njimi so dišavili prostor, posteljnino in shranjena oblačila.

Uporabljali so jo tudi za zdravilne namene – kot kopeli, pri pripravi sobe za porod, za pospeševanje menstruacije … Arabci so jo uporabljali za izkašljevanje in lajšanje astmatičnih težav, v evropskem ljudskem zdravilstvu pa je predstavljala uporabno zelišče za rane in bila uspešen izganjalec glist pri otrocih. Tradicionalno so se cvetovi sivke koristili v zdravilnih in čistilnih kopelih ter ritualih s kadili, katerih glavni namen je bila ohranitev mirnega sožitja znotraj domačih zidov. Kot zdravilo že stoletja služi za pomoč pri prebavnih težavah, glavobolih, žalosti in stresu.

Glavne sestavine eteričnega olja sivke so: borneol, cineol, geraniol, tanin, linalol … Te sestavine delujejo kot zaviralci potenja, kot antidepresivi, protirevmatsko, antiseptično, lajšajo krče, izganjajo pline iz črevesja, povečujejo delovanje žolča in črevesja, povečujejo tudi izločanje urina. Delujejo še aromatično, pomirjevalno in stimulativno hkrati, krepijo ter spodbujajo delovanje želodca, poživljajo notranje organe in celotni organizem, ob vsem tem pa še odbijajo parazite (tako notranje kot tudi zunanje, npr. bolhe, uši, pa tudi komarje).

Sivka se uspešno uporablja pri bakterijskih in virusnih obolenjih, herpesu, omedlevici, depresiji, migrenskih glavobolih, živčni napetosti in tesnobi, stresu, nespečnosti, koliki, napenjanju, slabosti, želodčnih težavah, bruhanju, slabosti in izčrpanosti. Zmanjšuje zabuhlost, normalizira delovanje žlez lojnic in pomaga pri aknah. Eterično olje sivke se navzven lahko uporablja za zdravljenje opeklin, razjed, razkuževanje ran, glavobola, zobobola. Obkladek s sivkinim oljem denimo sprošča črevesne pline, lajša revmatizem in bolečine v sklepih ali pri zvinih, stimulira paralizo udov, razbremeni utrujenost. Eterično olje pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesih, pri vnetju oči, močnem izcedku iz nožnice … Svojim pacientom jo je predpisoval tudi Kneipp.

Čeprav se sivka uporablja tudi v prehrambene namene, pomembno vlogo opravlja pri aromaterapiji. Na možgane vpliva pomirjevalno in spodbujevalno hkrati. Vdihavanje vonja te čudovite rastline prinaša praktično takojšno sprostitev in duševni mir celo v najbolj stresnem okolju. Dokazano je bilo, da predstavlja naravno alternativo zdravljenju nespečnosti, glavobola in spodbuja notranji mir, ki ga prinaša lajšanje tesnobnih občutkov.