info@herbio.si

031 527 489

Šentjanževka

 

Nekateri viri pravijo, naj bi tej do 70 cm visoki trajni rastlini ime ustvarili kristjani v prvem stoletju. Šentjanževka naj bi bila namreč poimenovana po Janezu Krstniku, kajti njeni rumeni cvetovi, ki posušeni in namočeni v olivno olje izločajo rdečo barvo ter tako simbolizirajo prelito kri svetnika, se najbohotnejše razpirajo okoli 24. junija, ko svetnik praznuje svoj rojstni dan. Zgodnji kristjani so verjeli v njene mistične lastnosti in po neki legendi šentjanževka največji učinek doseže, če se jo nabere v tem času.

Starodavni predniki so verjeli, da ima rastlina mistične lastnosti, zato so jo nabirali in uporabljali kot zaščito pred demoni in preganjanje zlih duhov. Pravzaprav naj bi latinska različica imena namigovala prav na te njene domnevne spiritualne lastnosti (hyper – več; ekon – slika, prikazovanje).

Kot koristna zdravilna rastlina šentjanževka velja že več kot 2000 let. V prvem stoletju so jo grški zdravniki, kot sta Plinij in Hipokrat, priporočali kot diuretik, za celjenje ran, za zdravljenje menstrualnih motenj, črevesnih krčev in kačjih ugrizov. Kot priljubljeno zeliščno sredstvo je veljala tudi v srednjem veku, ko so jo uporabljali za zdravljenje depresije, melanholije in preobčutljivosti, nespečnosti, zadrževanje vode in gastritisa. V zadnjih stoletjih se je izkazala kot pripravno naravno zdravilo tudi za zdravljenje hemeroidov in drugih vnetih, za zdravljenje ran, manjših opeklin in odrgnin, še posebej za tiste, ki vključujejo poškodbe živcev.

Izvleček šentjanževke vsebuje veliko različnih snovi, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline, ki delujejo protivnetno, protigljivično in protibakterijsko, pa tudi protibolečinsko. Zaradi antikarcerogenega delovanja flavonoidov se šentjanževo olje lahko uporabi tudi za lažje celjenje ran po operativnem posegu zaradi raka dojke.

S šentjanževim oljem si lahko pomagamo pri izbruhu herpesa in aken, z njim gladimo hrapavo kožo, umirjamo razdraženost kože po opeklinah ali pikih različnih insektov, tudi pri različnih alergičnih reakcijah in vnetjih kože. Olje povečuje prekrvavitev kože, razkužuje rane in pospešuje celjenje kože. Če ga uporabljamo po sončenju, podaljša obstojnost lepega bronastega tena. Lajša težave pri vaginalnih infekcijah (infekcije maternice, jajčnikov, cist), revmi, putiki, razširjenih žilah, bolečinah v ledvenem delu, hrbtenici.

Z rednim vtiranjem šentjanževega olja omilimo revmatične bolečine, izpahe in izvine ali pa bolečine v mišicah, išijas, bolečine zaradi vnetih živcev ali obrabljenega hrustanca, trebušne krče pri dojenčkih. Nosečnicam pride prav pri borbi proti strijam (vendar pa ne smejo piti čaja iz šentjanževke!) In morda ne najmanj pomembno: v obliki masaže tudi v današnjih časih izganja ‘zle demone’ v podobah stresa, napetosti, depresije, nespečnosti … pri čemer ne povzroča utrujenosti ali zasvojenosti.

Šentjanževka je resnično močno zdravilno zelišče, s katerim pa velja ravnati previdno. Njegovo uživanje se odsvetuje nosečnicam in doječim materam, zmanjšuje učinek kontracepcijskih tablet, odsvetuje pa se tudi njegova uporaba ob jemanju različnih antidepresivov in nevroleptikov. Resda se učinek okrepi, kajti deluje podobno kot antidepresivi, ki dvigujejo raven serotonina v možganih ter blažijo depresijo, neugodje … a se povečajo tudi stranski učinki – predvsem v obliki močnih glavobolov in povečanega znojenja. Ker vsebuje rastlinsko barvilo hipericin, lahko ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi povzroči škodljive reakcije, zato se je treba nekaj ur po zaužitju ali nanosu izogibati sončni svetlobi.

 

 

 

Herbio izbor