info@herbio.si

031 527 489

Ognjič

 

Ognjičev dom predstavljajo sredozemske dežele, a jo kot okrasno rastlino gojijo povsod po svetu. Spada v družino marjetic, krizantem in ambrozije, njegova razvejana stebla lahko zrastejo do 60 cm, z oranžnorumenimi cvetovi, ki se uporabljajo za zdravljenje mnogih bolezni, pa cveti vse od zgodnje spomladi pa do prve zmrzali.

Ime so zelišču dodelili stari Rimljani, ki so opazili, da ognjič cveti vsak mesec (calends), ponavadi skupaj z vsako novo luno. V tistih časih je zato predstavljal simbol veselja in sreče v njihovih vrtovih, kajti zagotavljal je neprekinjeno oskrbo s cvetjem in nežnimi listi, redno pa se je uporabljal tudi za kuhanje.

Vendar stari Rimljani in Grki niso bili edini, ki so cenili njegove lastnosti. Katoličani so ognjičevo cvetje uporabljali v čast verskih dogodkov, Egipčani so cenili njegove pomlajevalne lastnosti, v hindujskem svetu z njim še danes krasijo kipe bogov v svojih templjih, pri svojih ritualih pa so njegove cvetove uporabljali že starodavni Maji in Azteki.

V preteklosti se je uporabljal kot hrana, za dodajanje arome in barve žitu, rižu in juham. Predvideva se, da ga je v evropsko zeliščarstvo uvedla sv. Hildegarda iz Bingna – 11. stoletje na ozemlju današnje Nemčije. Koristili so ga za zdravljenje težav z želodcem, razjed, za lajšanje menstrualnih krčev, zdravljenje gastritisa, bradavic, manjših opeklin in poškodb, kot so zvini in odprte rane. Nicholas Culpepper, botanik, zeliščar in astrolog iz 17. stol., ga je priporočal za izpiranje kože in lasišča, verjel pa je tudi, da je astrološko povezan s soncem in elementom ognja, zato nosi magične moči zaščite, jasnovidnosti in pomoči pri pravnih zadevah.

V Indiji so z ognjičem krasili hindujska božanstva oziroma njihove kipe, v ajurvedi je uporaben za energetsko hlajenje – na manjših odprtih ranah, za izpiranje oči, pomiritev kože po čebeljih pikih in umirjanje prebavnih težav. V tradicionalni kitajski medicini se ognjič obravnava kot energetsko nevtralna in sušeča rastlina ter se uporablja za podporo zdravi koži, predvsem izboljšanje njene prekrvavitve.

V ognjiču se nahajajo eterično olje, karotenoidi, triperteni, polisaharidi, saponini, glikozidi, steroli in velika količina flavonoidov, ki temeljijo na rastlinskih antioksidantih ter ščitijo celice pred poškodbami nestabilnih molekul, imenovanih prosti radikali. Zato predstavlja odlično orožje v boju proti vnetjem, virusom in bakterijam. Dokazano je, da sestavine povečujejo pretok krvi in kisika ter tako pospešujejo celjenje ran, obenem pa povečujejo odpornost proti okužbam.

Zelišče je koristno pri zmanjševanju vnetja, zato učinkovito pri zdravljenju kožnih razjed, ekcemov, aken. Je eno od številnih rastlin, ki se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje konjunkitivitisa in drugih očesnih vnetij, saj pomaga zmanjševati oteklino in rdečino na koži.

Kot pomoč se odlično obnese pri celjenju ran, notranjih in zunanjih razjedah. Deluje antiseptično in izboljša pretok krvi v prizadetem območju, tako so nekatere študije potrdile zgodnje zdravljenje želodčnih razjed. Pomaga pri celjenju manjših ran (zaustavlja manjše krvavitve), blaži krčne žile, opekline in ozebline, otekline, hemoroide.
Blagodejno deluje na izpuščaje zaradi plenic, odpravlja akne, deluje antiglivično ter se zato uporablja za zdravljenje plesni in glivic na koži, mikrosporije in kandide, spodbuja tudi celjenje kože pri herpesu. Ker ne draži kože, je odličen za občutljivo, vneto, pordelo ali razpokano kožo, še posebno, če je nagnjena k alergijam. Na splošno pospešuje njeno prekrvavitev in regeneracijo, ščiti pred staranjem, jo celi, mehča, gladi in neguje.

Ognjič je rastlina, ki nas na vrtu spominja na »sonce«, staro ljudsko izročilo pravi, da nas samo že pogled na ognjič »spravi« v dobro voljo, če ga tudi uporabljamo v zdravilne namene, je dobra volja naš stalni spremljevalec.

 

 

Herbio izbor