Melisa
Danes so zdravilne rastline čedalje bolj zastopane v farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih v obliki izvlečkov, ker so dosti bolj varni za uporabo.
Meliso se v kozmetiki uporablja za obraz in telo zaradi njenih protivirusnih lastnosti. Uporablja se pri raznih kožnih nečistočah, prav zaradi njene antibakterijske lastnosti, antioksidanti delujejo antivirusno, protivnetno in kožo pomirjajo, očistijo in osvežijo.
Posebno primerna za suho in občutljivo kožo, ker krema kožo vlaži, odlično neguje in ščiti ter pomlajuje.
Beseda melissa izhaja iz grške besede in pomeni čebelo. Melisa spada med trajnice in zraste v grmiček, ki je lahko visok od 30 – 80 cm. Cveti od junija do septembra, uporabni del rastline je predvsem list, ki vsebuje eterično olje, čreslovino, smole, rudninske snovi, vitamin C… Ni zahtevna rastlina, dobro pa uspeva v suhi zemlji, kjer je sončna lega. Njeni beli cvetovi in listi dišijo po limonah in so pravi raj za čebele. Če le imate možnost, jo zasadite nekje na vrtu ali v lonček na okensko polico. Kadar ste slabe volje jo pobožate in melisa vas nagradi s čudovito svežim vonjem, slaba volja pa kar izpuhti. Zdravilno moč melise so spoznali med prvimi arabski zdravniki, ki so ugotovili da odganja tesnobo, potrtost, glavobol živčnega izvora, izgubo spomina, zdravi srce, ga krepi in umirja njegov utrip. Uporablja se tudi pri prebavnih motnjah, ker eterična olja delujejo kot pomirjevala.
Melisa zdravi skoraj vse bolezni, obnovi mladost in pomirja pri raznih težavah, čaj pripravljamo kot poparek. Dve žlički melise prelijemo z dvema dcl vroče vode in pustimo stati 10 minut. Če pripravimo čaj iz svežih listov, je še bolj zdrav in okusen. Pijemo ga dalj časa večkrat na dan po potrebi, kot recimo študenti pred izpiti, da se pomirijo in sprostijo, da niso pod stresom. S poparkom melise lahko okopamo dojenčke ali pa se okopamo sami za miren in krepilen spanec.
Meliso se lahko pomeša s poprovo meto in drugimi zelišči in se da v vrečke iz blaga za pod blazino za tiste, ki imajo slab spanec, zamašen nos, glavobol…. Vonj zelišč vas ponese v deželo sladkih sanj.
Meliso nabiramo oz. porežemo čisto pri tleh dvakrat letno, nekje julija in septembra tik pred cvetenjem v prvih dopoldanskih urah nekje do 11. ure dopoldne. Posušimo celo rastlino, v senci na zračnem prostoru, lahko povezano v manjše šopke obesimo in ko se posuši, liste osmukamo.
Uporabna je tudi v kulinariki, tako sveža kot posušena, v raznih solatah, omakah, osvežilnih pijačah, lahko si pripravimo zeliščni kis ali olje.
To je le nekaj izkušenj in nasvetov o melisi, velja pa pravilo, da z ničemer ne pretiravamo.
Za konec pa misel nemške opatinje Sv. Hildegarde, ki je bila leta 1583 priznana za svetnico in zaščitnico zeliščnih in dišavnih vrtičkov:
»Kdor jo uživa, se bo rad smejal, ker njena toplota zajame vranico in razveseljuje srce.«