info@herbio.si

031 527 489

Rožmarin

 

Ime zelišča ROŽMARIN izhaja iz latinskega naziva ‘rosmarinus officalis‘, v katerem ‘ros’ pomeni rosa, ‘marinis’ pa morje. Izpeljava verjetno izhaja iz dejstva, da rožmarinov grm domuje v Severni Afriki in Sredozemlju, stara legenda pa pravi, da rožmarin najdete tam, kjer lahko slišite morje.

Zgodovina rožmarina je zgodba, ki zajema več tisoč let, mnoge mite in različne civilizacije. S svojimi mističnimi in zdravilnimi silami je očaral že stare Grke in Rimljane, da so rožmarinove grme sadili v svoje vrte, verjeli pa so, da raste le v vrtovih pravičnih in te varuje pred zli duhovi.

V srednjem veku so na božični večer ob polnoči rožmarin potresli po tleh, da so ljudje hodili po njem, s čimer je prostor napolnil vonj po tem zelišču. Verjeli so namreč, da če na ta posebni večer vonjajo to rastlino, bo naslednje leto bogato z zdravjem in srečo.

Skozi celotno evropsko zgodovino je rožmarin prisoten kot sredstvo za čiščenje in zdravljenje. Spodbuja prekrvavitev in krepi krvne žile, kar je povezano s spominom in srcem, posledično pa tudi z ljubeznijo do sebe in drugih.

Gervase Marhkam (1568–1637), angleški pisatelj in pesnik, je rožmarin vključil v svoje najbolj znano delo Angleška gospodinja (1615). V njem je zapisal: »Jutranje in večerno umivanje obraza z rožmarinovo vodo, naredi obličje pošteno in čisto. Če se odločite za kopel z esenco rožmarina, se ta kopel imenuje kopel življenja, kajti očisti in umiri srce, možgane ter celotno telo, odpravlja nečistoče, človek pa izgleda mlajši …«

Tudi drugi so opevali zdravilne lastnosti tega zelišča, Shakespearjeva Ofelija Hamleta pozove k spominjanju z opozorilom na to rastlino. V preteklosti pa je bilo poleg stimulativnih učinkov na možgane občudovano še kot sredstvo za ohranitev naravne toplote, obnavljanje telesnih funkcij, čiščenje telesa, duha ali prostora, za konzervacijo živil …

Nanj in njegove moči ljubezni, zvestobe in spomina so prisegale tudi ‘modre’ evropske glave. Še danes neveste na svoj poročni dan v laseh nosijo vejico rožmarina, francoska legenda pa pravi, da če moški ne mara vonja po rožmarinu, to pomeni, da je slab ljubimec. Cesarica Josephine naj bi Napoleona prosila, naj se umije v rožmarinovi vodi, preden pride v njeno spalnico – kar bi lahko razložilo njegovo obsedenost z ovijanjem v vonjave tega zelišča.

Pomembno vlogo zaseda tudi v svetu naravnega zdravljenja. Zdravilni čaj iz njegovih listov se uporablja za lajšanje prebavnih motenj – spodbuja izločanje urina, odpravlja krče, vetrove, napihnjenost; za lajšanje bolečin v sklepih in mišicah, pri motnjah prekrvavitve, izboljšuje delovanje jeter, krepi imunski sistem.

Malo je pripravkov, ki bi tako močno vplivali na telo in duha kot ta rastlina. Poleg tega, da oddaja močne vibracije in hlape čiščenja, masaža z njegovim oljem poveča cirkulacijo, lajša bolečine in greje ude. Deluje antiglivično, antibakterijsko ter služi kot naravno zdravilo proti številnih kožnim boleznim in nepravilnostim, kot so suha koža, pordelost, luskavica, pege, akne, dermatitis, ekcemi in blage opekline.

Antioksidanti preprečujejo poškodbe celic in povečujejo njihovo odpornost ter s tem pomagajo v boju proti staranju kože. Rožmarin predstavlja bogata vir železa, kalcija in vitamina B6, ki podpira zdravo raven kolagena, pa tudi vir mangana – minerala, ki pomaga zmanjševati gube in ščiti kožo pred poškodbami.

Poleg tega, da je koristno za kožo, katero vlaži in izboljšuje njeno prekrvavitev, izboljšuje tudi stanje lasišča. Uravnava njegovo naravno stanje, preprečuje in zdravi prhljaj, pomaga pri zmanjševanju razcepljenih konic, spodbuja rast las in preprečuje plešavost.